Najina zgodba

Naj najprej pojasniva tole.

Nobeden od naju ni kuhar. Ni natakar. Zgodba se je začela zgolj iz veselja do ustvarjanja v kuhinji.

 

Začetek. Prvič.
Marko Pavčnik & Pavus. Tam sva prvič, na Markovi kulinarični delavnici, prestopila prag profesionalne kuhinje.

Začetek. Drugič.
David Vračko & Mak. Najprej kot gosta v Tednu restavracij, leta 2014. Potem nekajkrat pro-bono, leta 2015.

Začetek. Tretjič.
Borut Jovan. Najin prvi, hm, gost. Tisti, ki naju je postavil pred steno in pokomentiral vsako od desetih jedi, ki sva (mu) jih takrat postregla. Če se spomniva nazaj... huh...

Začetek. Četrtič.
Simona Zdovc & Fudo. Simona je oseba, ki nama je dala na voljo svoj Fudo, zapolnila vse mize in naju vrgla v vodo. Bil je enkraten večer.

Sladolent. Prvič.
Najina pot je vedno bila in še vedno je, prepletena z Davidom. Z njim sva tudi prvič spoznala Sladolent z notranjosti hišice.

Vivi.
Prvo pravo ocenjevanje. Takrat je šlo res zares. Trema. Živčnost. A na koncu večer poln novih izkušenj in nova pridobitev - dva Vivi srčka, ter, nekaj trenutkov zatem, želja po tretjem.

Sladolent. Drugič.
Kar nekaj let sva hodila mimo tistih hišic, ki v času Festivala Lent zrastejo tik ob Dravi in se, v hecu, pogovarjala o tem, kako bi bilo, če bi enkrat imela svojo in bi se lahko postavila z ramo ob rami z najboljšimi slovenskimi chéfi. Potem je prišel klic, da se lahko. In sva se.

 

Teden restavracij.
Kakšna je verjetnost, da sredi Portoroža, v drogeriji, srečaš nekoga, ki ti točno tam, točno tisti trenutek, sporoči, da lahko, če želiš, sodeluješ v Tednu restavracij. Majhna. Ampak zgodba je resnična.

In zdaj sva, kjer sva.

Hvala vsem, ki naju podpirate.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.