V majhnem mariborskem stanovanju sva Jure in Maja v dnevni sobi sprejela štiri goste. Sedeli so za eno mizo, dovolj blizu, da sta hrana in pogovor postala del istega spomina.
Ko sva se preselila v Zgornjo Polskavo, sva želela ohraniti ta občutek. Danes imava tri ločene sobe, v vsaki je samo ena miza, in v enem večeru sprejmeva do dvanajst gostov, ki ob koncihvečerov postanejo več, kot samo to. A ime.... ime naju še vedno spominja na začetek.